Cerkev sv. Treh Kraljev na Brunku

Preden se dolenjsko gričevje spusti k Radečam in strugi Save, vas na sončnem travnatem grebenu pozdravi vasica Brunk. Preko domačih sadovnjakov in vinogradov seže pogled vse do Gorjancev in na drugi strani do Uršlje gore. Na tej strateško pomembni točki so se ljudje naseljevali že v prazgodovini, kar potrjujejo tudi odkritja prazgodovinskih gomil v bližnjem gozdu. Najpomembnejši pomnik bogate kulturne preteklosti Brunka pa je zagotovo cerkev sv. Treh kraljev, ki se ponaša s čudovito lego vrh grebena. Poglede privablja tudi njen mogočen zvonik s slikovito koničasto streho, pozidan v 17. stoletju.

Priljubljeno romarsko postojanko sestavljata pravzaprav dve cerkvi, njun obstoj datira v leto 1530. Manjša cerkev je posvečena Materi božji, večja Trem kraljem. Iz pisanja Primoža Trubarja, ki je v 16. stoletju služboval v Loki pri Radečah, izvemo celo, da bi kaj kmalu na Brunku stale celo tri cerkve, če ne bi naš največji protestantski reformator tej zamisli goreče nasprotoval.

Cerkveni kompleks na Brunku je eden najpomembnejših spomenikov slovenske poznogotske arhitekture in sodi v skupino tako imenovanih gotskih dvoranskih cerkva. Notranjščino sestavljata triladijski prostor in velik prezbiterij. Vse tri cerkvene ladje pokriva križni obok, čigar rebra rastejo neposredno iz okroglih delilnih stebrov. Prezbiterij je zvezdasto obokan in ima preproste figuralne sklepnike.

V sami gradnji cerkve so sicer že vidni novi časi in drugi umetnostni tokovi. Prostorska in gradbeniška razsežnost, predvsem pa grb, ki je vzidan nad oltarjem v severni ladji, nakazujejo, da so bili dobrotniki in graditelji cerkve grofje z Novega gradu. Kamnita plošča v ladji opozarja, da so grofje v njej najbrž tudi pokopani. Tudi notranja oprema brunške cerkve, zlasti pet oltarjev in njihovo okrasje, je prava zakladnica ustvarjalnosti človeškega duha. V njej namreč najdemo elemente obdobij vse od pozne gotike do renesanse in rokokoja. Glavni oltar, ki datira v leto 1684, je kvaliteten primer tako imenovanega zlatega oltarja. Nekoliko mlajši oltar istega tipa stoji ob severni steni, prižnica pa je iz začetka 18. stoletja. V južni ladji visi slika Križani z Magdaleno, delo beneškega slikarja Paola Rossinija. Cerkev krasi tudi čudovita upodobitev Marije z Jezusom, v kateri je svoje sledi pustil neznani srednjeveški rezbar. Na južni fasadi je ohranjena freska sv. Krištofa, freske v prezbiteriju, ki so sočasne z arhitekturo, pa so prebeljene.

Med drugo svetovno vojno je Brunk s cerkvijo vred doživel žalostno usodo. Kraj so namreč napadli Nemci, zažgali mežnarijo in ljudi v njej, zaminirali so tudi zvonik. Del slednjega se je zrušil na Marijino cerkev in uničil njen strop. Danes na njeno nekdanjo lepoto opozarjajo le še goli zidovi s kamnitim okrasjem.

Foto galerija cerkev sv. Treh Kraljev na Brunku

Brunk Sv.Trije kralji5
Brunk Sv.Trije kralji8
Brunk Sv.Trije kralji

WP-Backgrounds Lite by InoPlugs Web Design and Juwelier Schönmann 1010 Wien