Velika družina v majhni šoli

Na dan, ko se je zgodila iniciacija Slovenskega podeželskega parlamenta, na dan, ko ni nihče ponudil slovenskemu kmetu jasnega izhoda iz krize slovenskega kmetijstva, na dan, ko je bila izpostavljena nestrpnost priseljencev nad avtohtonim kmečkim prebivalstvom v slovenskih vaseh, so se otroci Podružnične šole Svibno, majhne vasi nad reko Sopoto, v Hiši na Magolniku, družno lotili peke kruha.

Enajstim znanja željnim osnovnošolcem tako teoretično kot tudi praktično učenost v obšolskih dejavnostih skorajda z materinsko ljubeznijo posredujejo učiteljice Darja Žonta, Kati Kmetič in vodja podružnice Jolanda Mohar. Ta dan je prav vsak od otrok, ne glede na to, ali prihaja iz družine, kjer še pečejo kruh ali ne, sam sejal moko, pomagal umesiti testo, oblikoval hlebček, ga pustil počivati, da je vzhajal, ter pomagal pri dajanju hlebcev v krušno peč in iz nje, ko je bil kruh pečen. Na koncu je gospodinja Tatjana Novak iz Počakovega, ki jim je bila mentorica ob peki kruha, vsakemu odrezala topel, dišeč kos pravkar pečenega kruha.

Ta dan se je nekaj prisotnim na tistem hribu obudila idilična slika nekdaj številnih kmečkih družin. Vseh enajst otrok male podružnične šole je dajalo sliko sester in bratov, ki pomagajo mami gospodinji pri peki kruha. Učiteljice pa v tej sliki morda igrajo vlogo številnih tet in stricev kot nepogrešljive delovne moči v nekdanji kmečki družini.

Franc Fortuna

vir: Kmečki glas