Kulturna identiteta posameznikov in skupnosti se lahko izraža na različne načine – skozi vero, običaje, etiko; jezik, narečje, poezijo in literaturo; glasbo, ples, gledališče, slikanje in kiparjenje; ročna dela, noše, hrano in pijačo; stavbe, arhitekturo in pokrajino; izkoriščanje zemlje, poljedelstvo in gozdarstvo ter OGLARSTVO.

Kulturna identiteta je koncept poln izzivov. Kulturna identiteta se razvija iz dneva v dan, predstavlja povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega odraža dolgoletno medsebojno povezanost med ljudmi.
Poglavitno vlogo v razvoju podeželja morajo imeti ljudje, ki tam živijo. Njihove ideje, energija, znanje in drugi viri so pomembna pridobitev v procesu razvoja njihovega območja. Ta ideja je odločilnega pomena in kaže na pomembno povezavo med kulturno identiteto in razvojem podeželja. Podeželani znajo ceniti svojo dediščino.
Dežela Slovenija je že na majhnem delčku izredno pestra. Tako v naravni kot kulturni sferi. Kar pomeni, da imamo na tem delčku gozd, cerkev, grad,  jamo, posebnost takšno in drugačno… Pa vendar mi želimo najti še nekaj, kar nas bo v tej raznolikosti pokazalo drugačne, posebne. Takšne, da se nas bodo zapomnili. Predvsem pa takšno posebnost, da se bo kulturno okolje znalo identificirati s to naravno ali kulturno posebnost. Kulture imajo lahko pogosto močan lokalni značaj, kar še dodatno povečuje raznolikost določenih območij. In to je OGLARSTVO.
Oglarjenje se ponuja kot ena izmed možnih rešitev gospodarjenja v mlajših gozdovih, kjer je nega gozdov z redčenji najbolj potrebna. To pa je že količina, ki v dobršni meri rešuje problem redčenj v mlajših sestojih in trženje na tržišču manj kvalitetnih lesnih sortimentov. 
Drug zelo pozitiven vidik oglarjenja pa je še v ohranjanju kulturne krajine. Zaraščanje kmetijskih površin je vse večje. Z izrabo te lesne mase v oglje nedvomno pripomoremo zmanjšanju površin, ki so se zarastle.
Za  oglarja je ima lahko pridobivanje oglja večplasten pomen, ki bi ga lahko razdružili na sociološki in denarno pridobitveni del.

Naš oglar ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travniških površin in opravlja nego v mladem gozdu, temveč postaja učitelj, raziskovalec in vodič. Lahko začuti, da zna delati nekaj posebnega in vrednega.
Poleg oglja lahko prodaja še naravno in kulturno krajino, oglarsko kolibo, lastne pridelke od jabolčnika do kruha. Z druženjem dviga sam sebe in okolico.

Oglarjenje kot turistična zanimivost, je nedvomno zgodba.  Kraj je lahko prepoznaven po kopah, ki daje enkratnost v razpoznavnosti, kot deželo oglarjev. In ta posebnost, drugačnost, lahko pomeni dober atribut za vabilo obiskovalcem v ta prostor.

Preživeti noč z oglarjem in prespati v oglarski kolibi,  je nedvomno doživetje. Risanje z ogljem, skratka ustvarjanje z ogljem lahko pritegne različne profile umetnikov, ki obogatijo duhovnost kraja.
Nikakor ne smemo pozabiti na oglarske dneve, skupni pohod…, ki združuje domačine v skupne akcije in skupne nastope na trgu, pod eno oglarsko blagovno znamko.

Oglarjenje povežemo na kovačije, kovačije na ….In tako imamo sklenjene različne kroge dela in  razmišljanj.

Jože Prah