|
DOLINA SOPOTE OB MEDNARODNEM LETU GOZDOV,
"Kjer so si gozd, voda in človek podali roko"
(foto: Jože Prah, Dušan Klenovšek)
Sopota je desni pritok reke Save pri Radečah.
Izvira okoli 760 m visoko pod vasjo Velika
Preska in je dolga 18 km, ter teče po divji in
slikoviti dolini, ki jo je vrezala po tektonski
prelomnici, potekajoči vzhod-zahod. Izliva se v
reko Savo na nad. v.200 m. Voda ima precejšen
padec. Večinoma teče v ozki soteski, ima veliko
brzic in slapišč. Najslikovitejša je soteska
Viderna peč v triasnem dolomitu. Leži v nederjih
Kuma in je južna meja Kumljanskega območja.
Področja južno od Sopote – desni breg – so
geološko starejša, kar se lepo opazi že po barvi
kamenin in prsti, kjer prevladujejo rdeči ,
modro zeleni in črni barvni toni (primesi
kovin). Govorimo predvsem o silikatni kamenini,
kot so glineni skrilavci, peščenjaki. Tukaj ni
več visokih koničastih vrhov, razen nekaj
osamelcev kot so Žebnik, Gracarjev hrib, Svibno
in Gradec. Vsa ta področja so bolj plazovita in
zamočvirjena ter stalno izpostavljena delovanju
tekočih voda, ki jih je tu v izobilju. Gozdovi
imajo predvsem proizvodno vlogo, pa tudi
okoljsko in socialno.
Področje severno od Sopote – levi breg – je
grajen iz mlajših karbonatnih kamenin (apnenca
in dolomita). Vsekakor so to mehansko bolj
odporni materiali kot tisti na desnem bregu, ki
jih voda stalno spodjeda in odnaša. Celotno
področje zasavskih gub severno od Sopote se
smatra kot tektonska enota, ki je v glavnem
razvita v smeri alpskega sistema, v vzhodnem
delu pa tudi znatno pod vplivom dinarskega
sistema. Ozemlje je torej tektonsko precej
komplicirano. Pobočja so strma in ostra. Vsa ta
južna pobočja porašča prilagojena termofilna
vegetacija, s spremljajočimi kraškimi pojavi.
Gozdovi imajo predvsem okoljsko vlogo, pa tudi
socialno in proizvodno.
Pojavljajo se večje ali manjše police, terase in
planote, kjer je prostora za travnike, pašnike
in vinograde, pa tudi manjše njive, ki so nekoč
preživljale številne siromašne domačije. Domačij
danes skoraj ni več, medtem ko na desnem bregu
Sopote, kjer ni takšnih strmin, se domačije
ohranjajo. Res da ni pravih kmetov, so pol
kmetje, ki ves zaslužek zaslužen v tovarni,
namenijo zemlji, katero imajo radi.
Gozd in voda predstavljata temelj življenja v
našem prostoru. Med tem, ko voda življenje sploh
omogoča, pa je gozd tisti, ki to življenje
pomaga ohranjati in razvijati.
Vendar veličina gozda ni le v njegovi bogati
življenjski raznolikosti in količini biomase,
temveč predvsem v njegovem poslanstvu, da s
svojim blagodejnim delovanjem ustvarja za
življenje prijetnejše okolje v širšem prostoru.
Poglejmo primere povezane z vodo. Gozd je
najboljši zadrževalec vode v krajini. Njegova
tla delujejo kot goba, ki v času padavin vodo
hitro vsrka in tako pomembno prispeva k
zmanjševanju poplav. Po drugi strani gozd v času
suše deluje kot vodni oskrbnik, ki z oddajanjem
vode iz tal polni izvire, skozi liste pa vlaži
in osvežuje ozračje. Odraslo drevo lahko skozi
krošnjo odda v zrak tudi tisoč litrov vode na
dan. Redek primer sonaravne rabe tekočih voda je
bil na Sopoti živ še po drugi svetovni vojni, ko
je delovalo 15 mlinov in 15 žag. Stavbna
dediščina doline je le še opazna, saj veliko
število starih hiš ni več bivalnih. Starih
mlinov in žag skoraj ni več. Najdemo le še
razvaline ali pa že teh ne več, kot npr.
Podloški mlin je omenjen že v 14. Stoletju. V
Studencih in Zagradu so bili grajski vinogradi,
ki so se ohranili vse do sredi 19.stol., ko je
trtna uš uničila skoraj vse vinograde. Bilo je
tudi večje število »pušenšankov«. Danes so
lastniki v Zagradu imenovali svoje vinograde, ki
so posajeni z žlahtno trto: Gorice Ostrovrharjev
– Zagrad.
Dolina Sopote je naravna ločnica in meja treh
občin, 7 krajevnih skupnosti, pa teritorialna
meja zavodov, Lasov, razvojnih agencij in še bi
lahko naštevali. Prepričani so, da ravno ta tako
naravna kot kulturna in upravna ločnica, lahko
ponudi kvalitetno združevalno moč. Dolina je
obdana z gospodarskimi in varovalnimi gozdovi,
ki skrivajo v svojih nederjih prav vse poznane
funkcije oz. vloge gozdov. Ljudje se znajo
boriti in ni jim tuje delo v smislu slogana
evropskega leta prostovoljnosti:
»Bodi
prostovoljec, spreminjaj svet!«
ter slogana mednarodnega leta gozdov: »Gozdovi
za ljudi«.
Verjamejo, da bodo znali skupaj na potencialih
vrednot, ki jih ponuhja dolina Sopote, ohranjati
in zasnovati nove trajnostne paradigme razvoja.
Zato so na predlog Zavoda za gozdove Slovenija,
Kulturno turističnega rekreacujskega centra
Radeče in Centra za zunanjo ureditev Velika
Preska pripravili program skupnega oživljanja
doline Sopote na vseh treh stebrih trajnosti:
socilanem, okjoljskem in ekonomskem. V projekt
so vključeni številni deležniki, ki želijo s
sodelovanjem in medsebojnem spoštovanju dati
paradigmo razvojne kulture. Vrednota življenja v
navezi Narave in Gozda je v teh krajih velika.
Pripravili bodo druženja, posvete, ekskurzije,
ki bodo navdihnjeni s paradigmo vseživljnskega
učenja in medgeneracijskega druženja. Srečale se
bodo osnovne šole, podružnične šole, ki vsak dan
živijo s svojimi učenci okoljsko vzgojo. Lovci
bodo povedali, kaj dolina Sopote nudi na lovskem
področju in kako lahko bolje strežemo škodam od
divjadi. Izvir Sopote izvira v treh izvirih, kot
združujejo Sopote tri občine. Povezali jih bodo
v skup in obeležili. Lesna vrednostna veriga ima
na začetku doline kaj pokazati. V Oglarski
deželi bo zagorela kopa velikanka. Gasilci bodo
prikazali gašenje gozdnega požara, pa tudi
gasilska veselica ne bo manjkala. Študijski
krožki, društva in občani bodo pripravili glasbo
v Gozdu, zapeli bodo pevski zbori, ogledali se
bodo filmi. Lahko bomo videli, kako so nekoč
sekali v gozdu in spravljali ter vozili les v
dolino, k Savi, kjer bodo sestavljali splave.
Nekoč se je tukaj veliko “švercalo” z lesom in
mnogo prigod je s tega časa. Oživili jih bodo in
nam pokazali. Želijo si sodobno,( kaj sodobno,
samo da bi bila asfaltirana), cesto.
Naj zares slogan “Gozdovi za ljudi” v dolini
Sopote zaživi v celostnem pogledu. Velja jih
obiskati, se od njih učiti in jim s vojimi
idejami podati novih zagonov.
Pripravil: Jože Prah
Utrinki prvega sestanka... |
