Projekt "Stara šola za nove ideje"

Projekt "Posavske poti prijetnih doživetij - Popotnik"

Projekt "Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam "

Projekt "Motivacijski projekt udejanjanja turističnih potencialov"

Projekt "ECOACT"

Projekt "Posavski ribji krog"

Projekt "Oživimo savske zgodbe"

Projekt "RIS – RAST(IŠČE) sreče"

Projekt "Vsi na plac!"

Projekt "Večgeneracijski center Posavje"

Partnerstvo "Smart Villages"

Delavnica "Krepitev evropske identitete

skozi raznolikost posameznikov"

Leader II. – Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam – KTRC Radeče

Leader II. – Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

 

 

 

 Radeče, 6.12.2010


“Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam”

JZ KTRC Radeče se je v mesecu maju 2009 s projektom »Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam prijavil na 2. javni poziv za nabor projektov, upravičenih do nepovratnih sredstev LEADER, Lokalne akcijske skupine Posavje, ki je bil uvrščen v Letni izvedbeni načrt 2010.  

Upravni odbor LAS Posavje je na podlagi odločbe o sofinanciranju projekta »Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam« uvrščenega v letni izvedbeni načrt Lokalne akcijske skupine Posavje za leto 2010 (LIN LAS Posavje za leto 2010) in na podlagi potrditve letnega načrta s strani MKGP projekt z nazivom »Gozdni sadeži: vrnitev h koreninam« izbral za sofinanciranje iz nepovratnih sredstev 4.osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 – 2013.

Projekt uresničuje program Lokalne trajnostne oskrbe s hrano tako, da z izvedbo aktivnosti in podajanjem informacij o uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji neposredno vpliva na dvigovanje ravni ozaveščenosti prebivalcev regije o pomenu uživanja lokalno pridelane hrane.

Projekt je usmerjen v spreminjanje zavesti prebivalcev posavske regije, zato želimo z njim prek osveščanja osnovnošolske mladine kot primarne ciljne skupine posredno doseči vse prebivalce Posavja, katere označujemo za sekundarno ciljno skupino projekta.

Vlaganje v osnovnošolsko mladino smo izbrali kot naložbo v prihodnost in hkrati tudi kot najučinkovitejšo vez do sekundarnih ciljnih skupin. V samo realizacijo projekta se v posameznih glavnih aktivnostih neposredno vključujejo tudi druge ciljne skupine, katere označujemo kot specifične sekundarne ciljne skupine s posebno pomembnostjo za izvedbo projekta: lastnike gozdov in udeležence študijskih krožkov. Slednje smo izbrali zaradi neposrednega poznavanja tematike in sposobnosti zagotavljanja dodane vrednosti projektu. 

Čeprav Slovenijo nekateri zaradi izjemne poraščenosti z gozdovi imenujejo tudi Zelena pljuča Evrope, se vloga gozdov v življenju prebivalstva na območju Slovenije po tisočletjih tesne prepletenosti, celo odvisnosti hitro zmanjšuje. V današnjem času niti nimamo več časa za pripravo jedi kaj šele za nabiranje surovin in plodov za pripravo le-te. In čeprav so gozdni sadeži v življenju ljudi vedno igrali pomembno vlogo, današnje mlade generacije komajda še ločijo maline od robid. Z izvedbo projekta želimo približati gozd človeku tudi v smislu razmisleka o prihodnosti gozdov, še posebej o trajnostnem izkoriščanju le-teh in razmisleka o gozdu kot zasebni lastnini, katere uporaba je pri nas (vsaj trenutno še) javna, ponekod po svetu pa je vstop v gozdove že prepovedan. 

Dolgoročni cilj projekta je z izvedbo vseh aktivnosti sprožiti impulze za miselni zasuk v smeri postopnega vračanja človeka nazaj k naravi in na podlagi tega spodbuditi prebivalce območja k povečani uporabi gozdnih sadežev, hkrati pa povečati zavest o pomenu trajnostnega izkoriščanja gozdov in narave.

Do leta 2013 bomo:

·        Pridobili podatke o območjih gozdnih sadežev in vrstah sadežev na teh območjih v Posavju.

·        Pridobili podatke o možnih posledicah preobremenitve posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdnih sadežev.

·        Pridobili mnenja lastnikov gozdov.

·        Pripravili analizo uporabe gozdnih sadežev v posavski kuhinji.

·        Izdali knjigo o uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji z dodanimi poglavji o območjih in vrstah gozdnih sadežev v Posavju ter nasveti za premišljeno obiskovanje gozdov in trajnostno izkoriščanje gozdnih sadežev.

Pogodba med KTRC Radeče in LAS Posavje je bila podpisana 4.10.2010.

8.10.2010 so se srečali vsi sodelujoči v projektu: KTRC Radeče kot nosilec projekta, Društvo kmečkih žena Arnika iz Svibnega, Društvo za zdravilne rastline doline Sopote in Zavod Svibna, kot partnerji projekta.

Predstavljen je bil projekt ter predvideni cilji projekta, predstavljene so bile metode dela ter porazdelitev nalog in obveznosti. Vzpostavljena je bila organizacijska struktura: Projektni svet in Komisija za zagotovitev principov trajnostne rabe gozdnih sadežev na območju Posavja. Sprejet je bil dogovor o vzpostavitvi oz. izdelavi spletne strani in bloga na katerih bo projekt spremljan ves čas svojega poteka, ter dogovor o predstavitvi projekta v tiskanih in radijskih medijih. Projektni svet je izbral izvajalca in izdal naročilo za izdelavo dveh študij: 

1.    Študija o območjih gozdnih sadežev in vrstah sadežev na teh območjih v Posavju.

2.   Študija o možnih posledicah preobremenitve posavskih gozdov v primeru ne trajnostnega izkoriščanja gozdnih sadežev.  

Člani projektnega sveta: 

        Marija Imperl – vodja
        Jože Prah
        Matjaž Šušteršič
        Bernardka Zorko
        Nada Bervar
        Jure Lazar

Člani komisije za zagotovitev trajnostne rabe gozdnih sadežev: 

        Jože Prah – vodja
        Marija Imperl
        Boris Bogovič
        Darinka Avguštin
        Jože Mori
        Bernardka Zorko
        Franc Krhin
        Ivo Trošt
        Kristina Ogorevc       

 

_________________________________________________________________________

 

Datum in kraj: Radeče, 20.4.2011

Zadeva: Najava projekta v mediju Posavski obzornik (1. faza projekta Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam)

Gozdni sadeži – premalo cenjeno bogastvo posavskih gozdov

KTRC Radeče je skupaj s partnerji Zavodom Svibna, Društvom za zdravilne rastline Doline Sopote in Društvom kmečkih žena Arnika Svibno v letu 2010 uspešno prijavil projekt Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam na 2. javni poziv LAS Posavje za nepovratna sredstva LEADER in tako pridobil 59.569,00 EUR nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

Projekt je namenjen odkrivanju bogastva gozdnih sadežev na posavskem območju in osveščanju prebivalcev o pomenu gozdnih sadežev za ohranitev gozdnega ekosistema. Razdeljen je v tri faze. V prvi fazi bodo strokovnjaki, gozdarji, ki delujejo na območju Posavja izdelali  dve študiji. Prva O območjih gozdnih sadežev in vrstah le teh, bo zajemala podatke o posameznem gozdnem sadežu, njegovo zdravilnost in podatke o območju kjer raste, druga študija O možnih posledicah in preobremenitvah v primeru netrajnostne izrabe gozdnih sadežev, pa bo nudila podatke v skladu z veljavno zakonodajo lastnikom gozdov in nabiralcem, o možnih ukrepih ob netrajnostnem izkoriščanju gozdnih sadežev.

V drugi fazi projekta se bodo na območju celotnega Posavja izvajali študijski krožki in delavnice s katerimi bodo različni strokovnjaki skupaj z zainteresirano javnostjo iskali najprimernejše rešitve in varovala, kako gozdne sadeže najbolje izkoristiti in pri tem ohraniti gozd za prihodnje rodove.

Tretja faza bo namenjena šolski mladini. Izvajale se bodo delavnice z namenom seznanitve otrok z gozdnimi sadeži in kako se obnašati v gozdu. Ob zaključku bo izšla knjiga, ki jo boste lahko poiskali na policah posavskih knjižnic.

V kolikor vas zanima, kje raste divja hruška, za kaj vse se uporabljajo plodovi črnega trna in kam po bezgove cvetove, obiščite spletno stran www.ktrc.si pod rubriko LEADER II. Na spletni strani in blogu boste našli tudi vse pomembne podatke v povezavi s projektom. Lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 03 56 87 941 ali na elektronsko pošto info@ktrc.si.  Lepo vabljeni k sodelovanju v projektu.

       

“Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam” 

       

Sestanek Komisije za zagotovitev principov  tajnostne rabe gozdnih sadežev na območju
Posavja:z leve Marija Imperl, Jože Prah, Jože  Mori, Boris Bogovič, Ivo Trošt, Darinka Avguštin
(hrbtna slika).

_______________________________________________________________________

 

Datum: 29. 6. 2012

Sporočilo za javnost:

KTRC Radeče je skupaj s partnerji Zavodom Svibna, Društvom za zdravilne rastline Doline Sopote in Društvom kmečkih žena Arnika Svibno v letu 2010 uspešno prijavil projekt Gozdni sadeži: Vrnitev h koreninam na 2. javni poziv LAS Posavje za nepovratna sredstva LEADER in tako pridobil 59.569,00 EUR nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 

Projekt je bil namenjen odkrivanju bogastva gozdnih sadežev na posavskem območju in osveščanju prebivalcev o pomenu gozdnih sadežev za ohranitev gozdnega ekosistema. Razdeljen je bil tri faze. V prvi fazi so strokovnjaki, gozdarji, ki delujejo na območju Posavja izdelali  dve študiji. Prva O območjih gozdnih sadežev in vrstah le teh, zajema podatke o posameznem gozdnem sadežu, njegovo zdravilnost in podatke o območju kjer raste, druga študija O možnih posledicah in preobremenitvah v primeru netrajnostne izrabe gozdnih sadežev, pa nudi podatke v skladu z veljavno zakonodajo lastnikom gozdov in nabiralcem, o možnih ukrepih ob netrajnostnem izkoriščanju gozdnih sadežev.  

V drugi fazi projekta so se na območju celotnega Posavja izvajali študijski krožki in delavnice s katerimi so različni strokovnjaki skupaj z zainteresirano javnostjo iskali najprimernejše rešitve in varovala, kako gozdne sadeže najbolje izkoristiti in pri tem ohraniti gozd za prihodnje rodove. 

Tretja faza je bila namenjena šolski mladini. Izvajale so se delavnice z namenom seznanitve otrok z gozdnimi sadeži in kako se obnašati v gozdu. Ob zaključku pa je izšla knjiga, ki jo lahko najdete na policah posavskih knjižnic.

Več pa lahko preberete na spletni strani www.ktrc.si pod rubriko LEADER II.

 

Marija Imperl, vodja projekta, Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Jože Prah, predsednik Komisije za zagotovitev principov trajnostne rabe   gozdnih sadežev na območju Posavja

___________________________________________________________________________

 

Prispevek v Kmečkem glasu:

Neizkoriščeno bogastvo gozdov

Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam

Bogastvo, ki ga je potrebno negovati

Tisto, kar imamo v velikih količinah ponavadi ne znamo ceniti, še manj ekonomsko izkoristiti. Ob izjemnem bogastvu naših gozdov z redkimi izjemami to bogastvo, predvsem les, konča v italijanskih pečeh in na avstrijskih žagah, saj smo v zadnjih 20 letih uspeli lesnopredelovalno industrijo spraviti na kolena in najbrž ne manjka prav veliko in bomo na kolena in še nižje spravili tudi javno gozdarsko službo, natančneje logarje. Ob vsem tem naj bi iz leta v leto povečevali letni posek, ob stanju kakršno je na našem trgu lesa, pa bodo korist imeli le špekulantje, še najmanj pa lastniki gozdov, kmetje in naša preostala lesna predelava. A les ni edino gozdno bogastvo, ki ga ne znamo vnovčiti. Tu je bogastvo divjadi in zverjadi, ki bi pravzaprav ob ustreznem gospodarjenju z njima lahko pomenili nek prihodek na podeželju, trenutno žal povzroča predvsem škodo in opuščanje kmetovanja in pridelavo hrane. Gozd pa razpolaga tudi s sadeži, od katerih pa praviloma lastniki gozdov in podeželje zopet nimajo kaj veliko. Razen ponekod slabe volje nad invazijami meščanov in tujcev, ki se na svojih nabiralniških pohodih ponavadi ne znajo obnašati v gozdu še manj pa imajo odnosa do lastnine podeželanov, kmetov. Tem »nedeljskim« koristnikom gozda, ki bi jih v nekaterih primerih lahko celo imenovali izkoriščevalci, v opomin, prvenstveno pa domačinom, ki bi jim gozdni sadeži lahko pomenili  tudi nek dodatni vir dohodka je v Posavju potekal projekt z naslovom Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam.

Ob koncu meseca junija se je ta projekt, ki ga je vodil KTRC Radeče skupaj s partnerji: Zavod Svibna, Društvo za zdravilne rastline Doline Sopote in Društvo kmečkih žena Arnika Svibno uspešno zaključil. Projekt je potekal v okviru LAS Posavje. V okviru projekta je delovalo na območju celotnega Posavja šest študijskih krožkov, organizirane so bile delavnice za širšo javnost in lastnike gozdov ter šolsko mladino. Izdelani sta bili dve študiji in izvedena anketa, predvsem med lastniki gozdov.

»S projektom želimo zbrati podatke o raznovrstnosti in količini gozdnih sadežev v Posavju ter hkrati tudi podatke o obremenjenosti posavskih gozdov v primeru pretiranega izkoriščanja gozdih sadežev. Po drugi strani pa želimo preko dela v študijskih krožkih pridobiti informacije o različni uporabi gozdnih sadežev v posavski kuhinji in jih podati naprej ciljnim skupinam skupaj z razmislekom o trajnostnem izkoriščanju gozdov. S projektom Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam smo pričeli v letu 2011. V okviru projekta so udeleženci spoznavali posamezne vrste gozdnih sadežev, čas nabiranja, rastišča, uporabo, sušenje, shranjevanje oz. skladiščenje, zbirali in preskušali posamezne recepte – za jedi, zdravilne pripravke iz posameznih gozdnih sadežev, spoznavali in preskušali uporabnost nekaterih manj znanih gozdnih sadežev v kulinariki in zdravilstvu… Srečanja so se odvijala vsak četrtek vse do 17. marca 2012, ko je bil zaključek in druženje z ostalimi študijskimi krožki, ki so se v sklopu projekta odvijali po Posavj,« nam je povedal Jože Prah, eden izmed sodelujočih pri organizaciji projekta, sicer pa revirni gozdar v KE Radeče

Krona projekta pa je izdana knjiga z naslovom: Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam. Vodja projekta Marija Imperl je v knjigi zapisala: »V knjižici, ki smo jo sooblikovali zelo različni posamezniki, smo vam ponudili del naših spoznanj, ki se nanašajo na naše posavske gozdove in gozdne sadeže. Upam in želim si, da smo uspeli med seboj povezati tako stroko kot laične pripovedovalce; starejše ljudi, ki so delili svoje znanje in izkušnje z nami, in mlajše visoko izobražene strokovnjake. Knjižica je namenjena najširši javnosti in le površno odstira pomembna vprašanja trajnostnega sožitja z našimi gozdovi. Vsako mnenje lastnika gozda ali člana študijskega krožka smo vzeli resno ter se o njem pogovarjali na srečanjih in druženjih. V praksi smo preverjali preizkušene recepte naših babic in se pogovarjali o tem, kako so z gozdovi gospodarili nekoč in kako gospodarimo danes. Prostovoljno in nesebično smo skupaj zlagali naša spoznanja, vprašanja in dileme, ter gradili dežnik pod katerega smo skrili vso raznolikost ustvarjalcev in oblikovalcev. Veseli smo bili pripravljenosti vseh, ki smo jih povabili k sodelovanju, da nam v labirintu odprtih vprašanj pomagajo najti načine predstavljanja tako obsežne problematike. In zakaj smo se sploh trudili? Zato, da bi opozorili na mnoga odprta vprašanja vezana na naše gozdove, da bi morda lahko rezultati naših prizadevanj in naporov služili komu, ki je bolj poklican, da na tem področju nekaj naredi ali vsaj spodbudi potrebne spremembe. Predvsem pa smo se trudili za naše najmlajše. Za tiste, ki bodo prihajali v gozdove še vrsto let in smo jim želeli na njim prijazen način povedati kaj je prav in kaj narobe, ko vstopiš v gozd. Želeli smo jim v srce položiti vedenje, da je gozd naše bogastvo, ki ga je potrebno negovati. To je tudi eden od temeljnih razlogov za celoten projekt Gozdni sadeži: vrnitev h koreninam«.

Franc Fortuna

_____________________________________________________________________

*Osveščevalne delavnice:

 

Projekt: “Gozdni sadeži – vrnitev h koreninam”, je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada  za  razvoj podeželja. Za vsebino informacij je odgovorna LAS

 

 

 

 

 

 

Posavje. Organ upravljanja  za  Program  razvoja  podeželja  RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

WP-Backgrounds Lite by InoPlugs Web Design and Juwelier Schönmann 1010 Wien